Koliko vas v resnici stane neoptimizirano skladišče?

Neoptimizirano skladišče povzroča stroške zaradi nepotrebnih transportnih poti, čakanja, iskanja blaga, napak in zastojev. Koliko ti stroški znašajo, lahko ocenite z merjenjem izgubljenega časa in drugih posledic neučinkovitih procesov. Prvi korak je zato prepoznavanje mest, kjer izgube nastajajo.

Vas zanima koliko stane vaše neoptimizirano skladišče?

STOPITE V STIK Z NAMI

Neoptimizirano skladišče - skriti stroški

Nekaj minut pri enem transportu. Nekaj nepotrebnih poti viličarja. Nekaj čakanja med proizvodnjo in skladiščem. Nekaj napačno odloženih palet. Nekaj dodatnega stresa za zaposlene. 

Dolga leta se takšni neoptimalni procesi pogosto zdijo »dovolj dobri«. Ljudje se prilagodijo. Operaterji poznajo bližnjice. Organizacija iz dneva v dan živi z improvizacijo. A to deluje le do trenutka, ko hitra rast podjetja neogibno preseže zmogljivosti obstoječega sistema.

Takrat se v trenutku razkrijejo vse pomanjkljivosti. Začnejo se neprijetne zamude, nastajajo nevzdržna ozka grla, pojavijo se resne težave s kadri in vedno večji pritisk na procese, ki enostavno niso bili načrtovani za današnje potrebe.

Iskanje pravih odgovorov

Prav zato avtomatizacija in polavtomatizacija danes nista več samo vprašanje prihodnosti ali tehnološki prestiž. Za številna podjetja postajata neposredno vprašanje konkurenčnosti in obstoja na trgu.

Mnoga podjetja intenzivno razmišljajo o posodobitvi skladiščnih in intralogističnih procesov. Pogosto pa ostajajo v negotovosti in niso prepričana, kje sploh začeti.

• Ali avtomatizirati celoten proces od začetka do konca?
• Je dovolj le delna optimizacija najbolj kritičnih delov?
• Kakšna rešitev je v resnici primerna za njihove specifične procese?
• Ali bo investicija dejansko prinesla dolgoročne koristi in pričakovano vračilo?

Odgovor se skoraj nikoli ne začne pri izbiri tehnologije. Začne se pri temeljitem razumevanju in analizi lastnega procesa.

Kako prepoznati in oceniti skrite stroške skladišča?

Za začetno oceno spremljajte, kje zaposleni in oprema izgubljajo čas ter katere težave se ponavljajo. Meritve naj zajamejo običajno delo in obdobja največjih obremenitev.

Pri izračunu pazite, da iste izgube ne upoštevate večkrat. Če je dodatna vožnja že zajeta v strošku popravljanja napačnega naročila, je ne prištejte še med nepotrebne transportne poti.

Koliko lahko pomeni 20 minut izgubljenega časa na dan?

Če vsak od štirih zaposlenih zaradi iskanja palet in čakanja izgubi 20 minut dnevno, to pri 22 delovnih dneh pomeni:

4 zaposleni × 20 minut × 22 dni = 1.760 minut oziroma približno 29,3 ure mesečno.

Ob predpostavljenem strošku dela 20 EUR na uro je vrednost tega časa približno 587 EUR mesečno.

To je ponazoritveni izračun, ne podatek projekta Talum ali zagotovljen prihranek. Sprostitev delovnega časa lahko omogoči več opravljenega dela z obstoječo ekipo, ne pomeni pa nujno neposrednega zmanjšanja izdatkov.

Projekt v podjetju Talum: glavni izzivi in želje

Pomen razumevanja procesov dobro pokaže projekt podjetja Talum, kjer avtomatizacija ni bila razumljena zgolj kot uvedba avtomatsko vodenih vozil, temveč kot dolgoročna optimizacija delovanja skladišča in notranje logistike.

V Talumu so želeli povečati učinkovitost, izboljšati natančnost procesov, zmanjšati odvisnost od operaterjev in zagotoviti nemoteno izvajanje transportnih operacij. A v ozadju projekta je bilo še nekaj pomembnejšega: potreba po stabilnem sistemu, ki bo dolgoročno podpiral razvoj podjetja in rast proizvodnje.

Projekt zato ni obsegal samo implementacije tehnologije. Vključeval je:

• načrtovanje optimalnih poti,
• prilagoditev infrastrukture,
• integracijo z obstoječimi sistemi ter
• testiranje delovanja v realnem okolju.

Vzpostavljen je bil sistem:

• z dvema avtomatsko vodenima voziloma (AGV) voziloma Jungheinrich EKS215a,
• logističnim vmesnikom,
• regalnim sistemom ter
• približno 150 metri transportnih poti in
• 637 paletnimi mesti. 

Sistem omogoča stabilno delovanje 24 ur na dan, sedem dni v tednu, ter do 25 transportov na uro v času največjih obremenitev.

A prava vrednost takšnih projektov ni samo v številkah.

Prava vrednost je v stabilnosti. V tem, da proizvodnja ne čaka več na transport. Da procesi postanejo bolj predvidljivi. Da skladišče ni več prostor nenehnega usklajevanja in improvizacije, ampak postane organiziran del proizvodnega sistema.

Pri avtomatizaciji namreč ne gre samo za zmanjševanje stroškov. Gre tudi za ljudi. Za manj nepotrebnega stresa. Za manj ponavljajočega se dela. Za večjo varnost in boljšo organizacijo delovnega okolja. Ko so procesi urejeni, se izboljša tudi vsakodnevno delo zaposlenih.

Pomembno pa je razumeti še nekaj: tehnologija sama po sebi ni dovolj.

Uspešna avtomatizacija ni odvisna samo od opreme

Veliko podjetij je že ugotovilo, da uspešna avtomatizacija ni odvisna samo od opreme. Ključni so podpora, odzivnost, razumevanje procesov in partner, ki pozna dejansko delovanje proizvodnje ter skladišča. Tudi v Talumu je bila zanesljivost podpore eden pomembnih dejavnikov pri izbiri partnerja.

Pri načrtovanju avtomatizacije je treba povezati opremo, infrastrukturo, programske rešitve in način dela zaposlenih. Določiti je treba tudi postopke ob izjemah, na primer ob zasedeni transportni poti ali nepravilno odloženi paleti.

Razmišljate, kateri del notranje logistike bi bilo smiselno avtomatizirati? Spoznajte možnosti in potek avtomatizacije skladiščnih procesov ter preverite, kako načrtovati rešitev glede na potrebe svojega podjetja.

Glavna napaka podjetij: Predolgo vztrajanje pri neučinkovitih procesih

Pri presoji naložbe podjetja pogosto najprej pogledajo ceno avtomatizacije. Vendar je lahko velik strošek tudi predolgo vztrajanje pri neučinkovitih procesih.

Vsako leto odlašanja lahko pomeni več izgubljenega časa, višje operativne stroške, večjo odvisnost od kadra in manjšo prilagodljivost podjetja. Podjetja, ki svoje procese optimizirajo pravočasno, ustvarjajo stabilnejše temelje za prihodnjo rast.

Kako preveriti, ali optimizacija prinaša rezultate?

Pred uvedbo sprememb določite izhodiščno stanje. Po uvedbi spremljajte iste kazalnike in upoštevajte morebitne spremembe obsega dela.

Koristni kazalniki so:

• čas izvedbe posameznega transporta;
• čas čakanja med proizvodnjo in skladiščem;
• število opravljenih transportov na uro;
• delež napak in poškodb blaga;
• strošek na obdelano paleto ali naročilo.

Več opravljenih transportov samo po sebi še ne pomeni izboljšave, če hkrati naraste število nepotrebnih voženj. Rezultate zato ocenjujte skupaj z natančnostjo, varnostjo in porabo časa.
Najboljši projekti avtomatizacije se ne začnejo z vprašanjem, katero tehnologijo izbrati. Začnejo se z bistveno pomembnejšim vprašanjem:

Ali naši procesi danes še podpirajo prihodnost podjetja?

Če se tudi vi sprašujete, ali vaši procesi podpirajo prihodnost podjetja, je prvi korak pogovor s strokovnjaki.

Pred pogovorom pripravite podatke o toku blaga, številu transportov, delovnih izmenah in najpogostejših zastojih. Dodajte tloris skladišča ter načrte glede rasti proizvodnje ali obsega naročil.

V Jungheinrichu podjetjem pomagamo prepoznati skrite potenciale, odkriti ozka grla ter oblikovati intralogistične rešitve, ki podpirajo dolgoročno rast.

Od analize in optimizacije procesov do avtomatizacije in digitalizacije vas vodimo skozi celotno pot preobrazbe skladišča in notranje logistike.

Pogosta vprašanja o optimizaciji skladišča

Želite tudi vi optimizirati svoje skladišče?

Preverite, kje vaše skladišče izgublja čas in kaj potrebuje za učinkovitejše delo ter prihodnjo rast. 
Naši strokovnjaki vam bodo pomagali prepoznati ozka grla in oceniti možnosti optimizacije glede na vaše procese.

Predstavite nam svoje izzive in skupaj poiščimo primeren naslednji korak.